Metode in modrosti o vzgoji otrok so predmet številnih razprav. Vsi starši si želijo vzgojiti srečnega, samostojnega in samozavestnega otroka. Nekaterim to uspeva bolj, drugim manj, čeprav se vsi trudimo po svojih najboljših močeh. Starši so včasih nemočni, saj se izredno trudijo s svojim otrokom, a je vseeno neubogljiv in trmast. Seveda se vsi sprašujemo, od česa je odvisna kakovost vzgoje in katere so najpogostejše vzgojne napake. Vzgoja otrok ni enostavna, včasih je otroku potrebno tudi reči ne in ves čas moramo tudi usklajevati vlogo starševstva z vsemi drugimi odgovornostmi, ki jih moramo nositi odrasli.
Vzgoja otrok mora vsebovati tudi pohvale, kritiko in spoštovanje otroka
Pri vzgoji svojega otroka bomo uspešnejši, če bodo pričakovanja in sporočila, ki jih posredujemo otroku, čimbolj realna. Otrok bo tako dobil občutek varnosti in bo bolj prepričan vase. Sproti moramo opažati in potrjevati pozitivne lastnosti otroka in njegovo vedenje. Zelo je pomembno, da otroka pohvalimo, kadar je to potrebno in tudi kritiziramo, kadar mislimo, da njegovo vedenje ni primerno.
Otroka pohvalimo, kadar je nežen do svojih prijateljev, jim pomaga in z njimi deli igrače. Kritika je na mestu, kadar je otrok grob do svojih prijateljev. Nikoli ga ne kritiziramo na osebi ravni in ga nikoli ne žalimo ali ponižujemo.
Nič ne bo narobe, če bomo otroka ošteli ali kritizirali njegovo vedenje, če se ni dovolj potrudil pri svojih opravilih. Vendar pa nikoli ne kritiziramo njegove osebnosti in tudi ne posplošujemo. Če se bomo teh sporočil striktno držali, bo naš otrok samozavesten in bo točno vedel, kaj je prav in kaj ne.
Na osebnostni razvoj otroka delno vpliva tudi naše življenje. Mi smo otrokov prvi zgled in nanj zelo vplivajo naše osebnostne lastnosti, vrednote in tudi vse drugo, kar se dogaja v naši družini. Po drugi strani, pa na otroka vplivajo njegova lastna prepričanja in zaključki. Otroci, ki živijo v slabih socialnih razmerah, lahko pridejo do dveh zaključkov.
Prvi je ta, da se odloči, da se ne da nič spremeniti in da tako pač pa je. Drugi pa je ta, da se že zelo majhen odloči, da bo to spremenil. Takšni otroci se ves čas trudijo, da bi se čimveč naučili in so zelo vztrajni in običajno tudi kasneje dobri učenci in študentje.
Kako otroke vključiti v vsakodnevna opravila?
Sodobne mamice imajo resnično težko vlogo. Mnoge priznavajo, da težko usklajujejo vse obveznosti, saj iz službe prihajajo utrujene, doma pa jih pričaka še cel kup opravil. Ker občasno vsega ne zmorejo, imajo slabo vest.
Tukaj je rešitev porazdelitev obveznosti med partnerjema. Kadar sta doma, naj oba preživljata čas z otroci in prav tako naj oba opravljata gospodinjska opravila. Posebej težko postane, če je mamica ponovno noseča, doma pa jo čaka majhen otrok, ali celo dva. V tem primeru je potrebno mamici poiskati pomoč za kakšno uro na dan.
V opravljanje gospodinjskih opravil, lahko vključimo še čisto majhne otroke. Otroci si to želijo in če jih bomo že od malega navadili, da pomagajo, bodo tudi kasneje verjetno pripravljeni pomagati.
Manjšim otrokom damo lažja opravila, pri katerih ni v nevarnosti in jih lahko opravi sam. Otroška oblačila, ki smo jih zlikali, mu prinesemo v sobo in naj jih sam pospravi v omaro. Prav tako naj otrok sam pospravlja igrače, malce večji lahko odnesejo smeti ali posesajo stanovanje.
Včasih otroci ne bodo želeli opraviti dela, ki smo mu ga naložili. To seveda ni nič narobe, saj tudi odrasli kakšnega opravila ne maramo preveč. A kadar smo mu dali neko opravilo, ki je v njegovih zmožnostih, moramo vztrajati, da ga opravi, tudi če mu ni všeč. S tem bo otrok dobil delovne navade in bo vedel, da je včasih potrebno opraviti tudi opravila, ki mu niso všeč. Tukaj tudi ne smemo popuščati babicam in dedkom, ki bi se jim vnuk zasmilil, ker mora pospraviti igrače, ki jih seveda tudi sam razmetal.
Vabim vas še k branju članka vzgoja otrok in kdaj otroke vključiti v gospodinjska opravila: Household chores for children
Spletna trgovinica z resnično kul otroškimi in nosečniškimi oblačili.
Bodi kul. Bodi Bambini !